Zakaj vsako jutro 15 minut sedim pri miru?
Večina današnjih življenj temelji na prepričanju “srečen bom ko…”. Misel se nadaljuje v stilu od ko končam študij, ko dobim to službo, ko zaslužim x količino denarja, kupim to obleko, ta avto in vse do ko kupim to hišo. Ko je dosežen prvotni cilj sreča traja nekaj dni, mogoče tednov, potem pa jo nadomesti praznina. To praznino je najlažje nadomestiti z naslednjim ciljem, ki ponovno obljublja blesteči občutek zadovoljstva. Na podlagi tega prepričanja se zdi, da je sreča izredno izmuzljivo čustvo, v resnici pa gre za čustvo kot vsa ostala - bolj kot od zunanjih okoliščin je odvisno od načina kako se odzovemo na določeno situacijo. Dojemanje zunanjega sveta je odvisno od stanja našega uma, na katerega lahko najbolj učinkovito vplivamo s tehniko meditacije. V nadaljevanju se osredotočam na čuječnostno meditacijo (ang. mindfulness meditation), ki je definirana kot oblika miselnega treninga, ki omogoča nadgradnjo miselnih sposobnosti, kot sta pozornost in čustvena regulacija.
Sama sem z meditacijo začela, ko sem bila stara 16 let. Glavni razlog je bila radovednost - zanimalo me je, kaj se dogaja v glavah menihov oblečenih v dolge oranžne halje. Prvič sem v stik z meditacijo prišla prek vsebin Justina Michaela Williamsa - še vedno se spomnim neizmernega olajšanja, ki sem ga občutila, ko sem v eni izmed njegovih spletnih lekcij izvedela, da meditacija ne pomeni razmišljanje o ničemer in da je razmišljanje o ničemer nemogoče. Z leti sem se naučila, da je tisto kar posameznik želi doseči med meditacijo osredotočenost na dihanje, občutke v telesu, zvoke, vidno polje… Ne gre torej za razmišljanje o ničemer, temveč za ne obsojajoče osredotočanje na to kar v določenem trenutku je. In ker je zavest dinamičen prostor, kjer se misli in občutja ves čas pojavljajo in potem ponovno izginejo, ni nič neobičajnega, da pozornost nikdar ni popolna, ampak občasno zatava od ciljnega področja zavedanja – bistveno je ne obsojajoče zavedanje prekinitve in ponovna vzpostavitev osredotočenosti. V petih letih sem opazila, da sem veliko bolj mirna, hkrati pa je zavedanje mojih občutij doseglo novo raven, s čimer se je povečala kvaliteta mojih odnosov. Na življenje sem začela gledati kot na največje darilo, ki smo ga bili kadar koli deležni. Vse te velike spremembe v mojem dojemanju sveta in načinu odzivanja na zunanje situacije izvirajo iz rednega prakticiranja meditacije.
Glavna prednost človeškega telesa (in hkrati razlog zakaj smo kot vrsta uspeli preživeti toliko časa) je njegova prilagodljivost - telo bo energijo namenilo celicam, ki so potrebne za izvedbo dejavnosti, ki jih iz dneva v dan ponavljamo. Zato da športniki ohranjajo in nadgrajujejo mišično moč in/ali vzdržljivost je potreben konstanten trening. Enak princip velja za delovanje možganov - najbolj bodo utrjene tiste možganske poti, ki bodo največ v uporabi. Na podlagi tega lahko rečemo, da je to ali kozarec vidimo kot napol prazen ali kot napol poln, v veliki meri priučeno. Neverjetna plastičnost možganov nam omogoča, da sami vplivamo na to kaj je tisto kar bomo opazili.
Ker je meditacija spretnost, nebi smelo biti presenetljivo, da vodi v strukturne spremembe možganov. Vse kar počnemo, spremeni strukturo naših možganov, od tega kako pogosto in za kakšno dejavnost gre pa je odvisno kakšne te spremembe so. S popularizacijo meditacije se je močno povečalo število študij na to temo, s čimer počasi dobivamo vpogled v to kakšne spremembe v strukturi in delovanju možganov prinaša meditacija in kakšni so mehanizmi za temi spremembami. Vseeno pa so za posameznika veliko bolj kot sami mehanizmi pomembne občutne spremembe mentalnih funkcij, pri čemer se v znanstveni literaturi omenja predvsem pozornost, čustveno regulacijo in samozavedanje.
Začnimo s pozornostjo. Pozornost je definirana kot “zavestna (miselna) zbranost”, torej sposobnost osredotočanja na določeno dejavnost, vsebino, osebo... Ker je naš čas na tem planetu omejen gre za ultimativno valuto pomembnejšo od časa samega. V dobi kjer nas na vsakem koraku spremljajo gore podatkov je pozornost ključnega pomena - od nas je odvisno katerim dejavnostnim jo bomo namenili. Meditacija temelji na ponavljajočem osredotočanju na ozko področje zavedanja, zaradi česar omogoča izboljšanje pozornosti v vsakdanjem življenju - to potrjuje tudi vse več znanstvenih raziskav.
Drug ključen osebnostni vidik na katerega ima meditacija neposreden vpliv je čustvena regulacija. Med meditacijo se spodbuja ne obsojajoče zavedanje lastnih čustev in občutji, kar se v vsakdanje življenje prenese kot izboljšana sposobnost prepoznavanja prisotnosti določenega čustva. V primeru razdraženosti ali jeze smo tako sposobni (prej) zavestno prepoznati občutek, kar nam omogoča, da namesto nepremišljenega izbruha ravnamo bolj racionalno. Na ta način nam meditacija omogoča, da smo boljši ne samo do sebe ampak tudi do vseh ljudi, ki nas dnevno obkrožajo.
Tretja sprememba, ki jo prinaša redna meditacija je sprememba na področju samozavedanja. Gre za vidik, ki postane jasen šele po dlje časa trajajoči redni meditaciji. V svojem bistvu sprememba samozavedanja temelji na privzemu spoznanja, da sta zavest in predmet zavedanja nerazdružljiva (ang. nonduality). Sprememba v samozavedanju hkrati vodi v preobražen pogled na človeštvo, v smislu globokega zavedanja naše enakosti - vsi si preprosto želimo biti srečni. Pohlep kot vodilo človeštva tako postane še manj smiseln.
Meditacija namesto prepričanja “srečen bom ko…” ponuja možnost, da smo srečni tukaj in zdaj. S tem ko izboljšamo našo pozornost in povečamo lastno sposobnost čustvene regulacije, se poglobi naša kapaciteta, da živimo v trenutku, s tem pa pride spoznanje, da je sreča odvisna od naše sposobnosti prepoznavanja vseh čudovitih preprostih trenutkov za katere smo lahko dnevno hvaležni. Neločljiva povezanost med hvaležnostjo in srečo je tema, ki jo bom raziskala v naslednjem tednu.
Meditacija mi je omogočila vsa ključna življenjska odkritja in še vedno predstavlja ključen del moje jutranje rutine. Najbolj od vsega cenim sposobnost, da opazim in slavim majhne preproste trenutke kot so toplota sončnih žarkov na moji koži, svetloba, ki prodira skozi liste dreves nad mano, tekstura papirja v knjigi, ki jo držim v rokah, topla skodelica čaja, omamen vonj kruha v pečici in drugi majhni trenutki, ki delajo življenje veliko.
Pravi uvid v meditacijo sem dobila prek aplikacije Waking Up. Po naključju sem naletela na možnost, da zastonj preizkusim njihov 30-dnevni uvodni program. Po prvem dnevu sem bila prepričana, da je to tisto kar sem iskala in tako je zadnje leto in pol Waking Up prva stvar, ki jo dnevno odprem na telefonu. Aplikacija ponuja obširen nabor vodenih meditacij (predvsem čuječnostne meditacije, ter metta meditacije) in pogovore, ki ponujajo globlji vpogled v procese meditiranja. Vsi naročniki imamo možnost, da delimo 30 dni zastonj proste uporabe aplikacije. Ker sem na podlagi lastnih izkušenj prepričana, da je prakticiranje meditacije nekaj kar pozitivno vpliva na vse vidike življenja, spodaj pripenjam povezavo za vse, ki bi radi stvari preizkusili v praksi:
Na tem mestu bi rada dodala samo še to, da enako kot prvi trening ni enostaven, tako tudi začetki meditacije niso nujno lahki. Ampak kot pravi avtor in glavni ustvarjalec aplikacije Waking Up, Sam Harris: “kakovost misli določa kakovost življenja”.
Literatura:
Tang, Y.-Y., Hölzel, B.K., Posner, M.I., 2015. The neuroscience of mindfulness meditation. Nat Rev Neurosci 16, 213–225. https://doi.org/10.1038/nrn3916